V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

V Iranu so ponovno potekali množični protesti proti državnemu aparatu, pri čemer so varnostne sile, predvsem na podeželju, ostro ukrepale. Protesti so zahtevali več smrtnih žrtev.

V Iranu se nadaljujejo protivladni protesti, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad slabim gospodarskim stanjem v državi. Iranski državni mediji so poročali o prvi smrtni žrtvi med predstavniki oblasti, in sicer naj bi bil ubit pripadnik paravojaške milice Basidž. Protestniki že več dni zapored na ulicah različnih mest izražajo svoje ogorčenje nad gospodarsko krizo, visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin. Gre za enega resnejših valov nemirov, ki so se razširili kljub strogemu nadzoru varnostnih sil. Po navedbah uradnih virov naj bi do nasilja prišlo med spopadi med protestniki in varnostnimi organi, vendar podrobnejših informacij o okoliščinah incidenta ali natančni lokaciji smrti niso podali. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se prebivalstvo spopada s težkimi življenjskimi razmerami, ki so posledica dolgoletnih mednarodnih sankcij in notranje gospodarske politike.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

Donald Trump je opozoril Iran, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo islamska republika nasilno obračunala s protestniki. Protesti so se začeli zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, ki jih je še dodatno poslabšala hiperinflacija in zahodne sankcije. Medtem pa naj bi NBC News omalovaževal proteste in jih predstavljal zgolj kot ekonomske, ne pa kot proti-režimske.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija uvedle policijsko uro, potem ko so se pretekli protesti sprevrgli v nasilje, v katerem so po poročanju državnih medijev umrle štiri osebe. Latakija, ki velja za ključno oporišče alavitske manjšine, je bila prizorišče nemirov, ki so se stopnjevali več dni, preden so oblasti v torek uradno omejile gibanje prebivalstva. Ukrep je bil uveden z namenom stabilizacije razmer v mestu, ki ima velik strateški in politični pomen za sirski državni vrh. Poročila navajajo, da so sirske oblasti policijsko uro razglasile kot neposreden odziv na eskalacijo napetosti. Varnostne sile so v mestu okrepile svojo prisotnost, da bi preprečile nadaljnje spopade in morebitne nove žrtve med protestniki in pripadniki varnostnih organov. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodni opazovalci spremljajo odziv države na civilne nemire.

Poleg načrtovanih sil za hitro posredovanje Nacionalne garde, usposobljenih za obvladovanje civilnih nemirov, je Wall Street Journal poročal, da je Pentagon naročil vsem državam in ozemljem, da do januarja vzpostavijo te sile. Stephen Miller, znan po svoji strogi imigracijski politiki, pa se je pridružil naraščajočemu številu Trumpovih uradnikov, ki se selijo v vojaško bazo.

Zvezna sodnica v Oregonu je ponovno preprečila Trumpovi administraciji, da bi napotila Nacionalno gardo v Portland, vsaj do petka. Sodnica je izjavila, da ni našla verodostojnih dokazov, da so protesti ušl izpod nadzora.

Po poročanju Washington Posta naj bi administracija Trumpa načrtovala vzpostavitev hitre odzivne sile, sestavljene iz 600 pripadnikov Nacionalne garde. Ta enota naj bi bila pripravljena hitro posredovati v ameriških mestih za zatiranje protestov in drugih nemirov. Predvidevali so, da bodo vojaki nameščeni v dveh zveznih državah in bodo delovali kot hitra odzivna sila.

V Washingtonu so se javne šole ponovno odprle, kar je med starši povzročilo zaskrbljenost zaradi prisotnosti več tisoč pripadnikov Nacionalne garde, nekaterih oboroženih, in zveznih policistov. Starši so izrazili zaskrbljenost zaradi varnosti otrok v teh okoliščinah.

Poleg načrtovanih enot Nacionalne garde za posredovanje ob nemirih, Trumpova administracija razmišlja o postavitvi vojakov v pripravljenost za hitro razporeditev. Kari Lake pa si prizadeva za deportacijo svojih nekdanjih zaposlenih. Ken Paxton je zahteval zaporno kazen za Beta O'Rourkeja zaradi zbiranja sredstev za protest teksaških demokratov.